Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.
Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.
Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.
/2025/11/08/000-832y263-690eeb0b26801902106078.jpg)
Severna Koreja je napovedala, da bo po nedavnem preizkusu balistične rakete, ki so ga ZDA in Južna Koreja obsodile, bolj ofenzivna proti Washingtonu in Seulu. Severnokorejski obrambni minister No Kwang Chol je obtožil ZDA, da z vojaškimi manevri ogrožajo varnost Severne Koreje in namerno zaostrujejo politične in vojaške napetosti v regiji. Kritiziral je tudi prihod ameriške letalonosilke USS George Washington v južnokorejsko pristanišče Busan.
Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.
Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.
Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.
Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.
Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.
Jared Kushner in Benjamin Netanjahu sta se sestala v Jeruzalemu, da bi razpravljala o naslednji fazi krhkega premirja v Gazi s podporo ZDA. Srečanje je potekalo ob koncu prve faze premirja.
Ameriški obrambni minister je sporočil, da so ameriške sile izvedle napad na plovilo v Karibskem morju. V napadu so umrle tri osebe.
Ukrajinski mediji so objavili imena osumljencev v obsežnem korupcijskem škandalu v energetiki, ki vključujejo nekdanjega podpredsednika vlade in visoke uslužbence podjetij v tem sektorju. Studio "Kvartal 95", znan po sodelovanju z Zelenskim, se je uradno distanciral od škandala, v katerega je vpleten solastnik Timur Mindič, ki je osumljen korupcije in je pobegnil iz države.
Ameriške sile so v četrtek v Karibih napadle še en čoln, pri čemer so ubile tri ljudi. S tem se je število smrtnih žrtev v ameriški protidrogni kampanji v Latinski Ameriki povzpelo na 70, kar je sprožilo nove kritike glede zakonitosti in civilnih žrtev.
Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je sporočil, da ZDA niso zavrnile dogovorov, ki sta jih predsednika Vladimir Putin in Donald Trump dosegla v Anchorageu na Aljaski. Po njegovih besedah so ti dogovori še vedno v veljavi in predstavljajo glavno temo stikov med Rusijo in ZDA.
Izrael je sporočil, da so militanti vrnili posmrtne ostanke enega od zadnjih štirih talcev, ki so bili zajeti med napadom 7. oktobra 2023, ki je sprožil vojno v Gazi. Truplo so identificirali kot Menyja Godarda, 73-letnega izraelskega prebivalca kibuca blizu Gaze, ki je bil ubit med napadom Hamasa. Izraelski premier je sporočil, da so posmrtne ostanke prevzeli preko Rdečega križa. Palestinske oblasti so poročale, da so izraelski vojaki na zasedenem Zahodnem bregu ubili dva 15-letnika.
Donald Trump je Madžarski odobril enoletno izjemo od sankcij, povezanih z nakupom ruske nafte in plina. Predsednik ZDA je to odločitev sprejel pred srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki velja za njegovega tesnega zaveznika.
Združene države Amerike načrtujejo uvrstitev nemške "Antifa Ost", povezane z levičarsko ekstremistko Lino E., na seznam terorističnih organizacij. To je sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva.
Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.
Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v Združene države Amerike na uradni obisk, dan po tem, ko ga je Washington umaknil s seznama teroristov. Sharaa se je že srečal s Trumpom v Savdski Arabiji, kar je bilo prvo srečanje predsednikov ZDA in Sirije po več kot 25 letih.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z ameriškim odposlancem razpravljal o naslednji fazi prekinitve ognja in načrtu za razorožitev Hamasa v Gazi.
Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je britanski kralj Karel III. odigral ključno vlogo pri obnovitvi odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po nesoglasjih, ki so se pojavila v Beli hiši. Zelenski je to izjavil v intervjuju za The Guardian.
Predsednik Ahmed al-Šaraa bo kot prvi sirski voditelj obiskal Belo hišo. Nekdanji džihadist, ki je prevzel oblast po strmoglavljenju Bašarja al-Asada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo al-Šaraa podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS).
Aleksandar Vučić je napovedal, da bosta Srbija in Rusija poslali pismo ameriški vladi s prošnjo za enomesečno izjemo od sankcij za NIS. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo poslano v ponedeljek ali torek, pri čemer naj bi ruska stran priskrbela dodatne podpisnike. Vučić je tudi komentiral izjavo Marije Zaharove in poudaril, da si ne more privoščiti čustvenih odzivov, saj spoštuje Rusijo. Poudaril je, da Srbija kot edina ni uvedla sankcij Rusiji in da v Srbiji delujeta Sputnjik in RT.
Združene države Amerike obtožujejo Iran, da je načrtoval atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Mehiške varnostne službe naj bi preprečile iranski teroristični načrt. Izraelsko zunanje ministrstvo se je Mehiki zahvalilo za preprečitev napada.
Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, kar je njuno prvo bilateralno srečanje, odkar se je Trump vrnil na oblast. Orban se je nadejal, da bo Trump dovolil Madžarski uporabo ruske nafte, čeprav Trump sicer želi prepovedati uvoz ruske nafte evropskim državam, da bi zmanjšal prihodke Rusije za financiranje vojne v Ukrajini. Orban je nameraval razpravljati tudi o možnosti srečanja med ZDA in Rusijo ter zaprositi za izjemo od ameriških energetskih sankcij.
Iran je označil obtožbe ZDA in Izraela o načrtovanju atentata na izraelskega veleposlanika v Mehiki za "absurdne in smešne".
Izraelski uradniki izražajo zaskrbljenost, da bi lahko Gaza postala nekakšen "berlinski zid" na Bližnjem vzhodu, pri čemer ZDA pritiskajo na pospešitev obnove območja. Kljub temu se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom, ki trajajo že 771 dni, čeprav naj bi premirje držalo.
Administracija predsednika Trumpa je razmišljala o ponovni uvedbi jedrskih poskusov, kar je sprožilo zaskrbljenost med strokovnjaki. Medtem ko je sekretar za energijo Chris Wright izjavil, da Združene države ne bodo nadaljevale z eksplozivnimi jedrskimi poskusi, je Trumpova administracija pozvala k pospešitvi testiranja jedrskega orožja, kar po mnenju strokovnjakov ne prinaša veliko koristi. Jedrski nadzorniki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitne eskalacije.
V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.
Ameriška igralka Angelina Jolie je 5. novembra 2025 obiskala Herson v Ukrajini, kar ni njen prvi obisk države, ki je v konfliktu z Rusijo. Med obiskom je bil aretiran spremljevalec igralke, ker Jolie ob prihodu ni obvestila oblasti v Kijevu. V nekem incidentu je prišlo tudi do spora med spremljevalcem igralke in ukrajinskimi vojaki. Jolie je bila opremljena z neprebojnim jopičem in se je približala frontni liniji.
Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.
V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.
Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.
ZDA so zahtevale, da se iz protiruske resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o Ukrajini izbrišejo ključne formulacije, kot so omemba "teritorialne celovitosti" in "suverenosti" Ukrajine. To dejanje je sprožilo zaskrbljenost v Evropi.
Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.
Ameriški predsednik Donald Trump je Madžarski odobril enoletno izjemo od sankcij, ki so povezane z nakupom ruske nafte in plina. Odločitev je bila sprejeta po srečanju s premierjem Viktorjem Orbánom v Washingtonu. Bela hiša je potrdila, da je Madžarska prejela izjemo od ameriških sankcij.
Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.
Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.
Nemško zunanje ministrstvo je opozorilo potnike, ki načrtujejo potovanje v Združene države Amerike, da se pripravijo na morebitne dolge čakalne dobe na letališčih zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade. Ministrstvo je potnikom podalo tudi nekaj priporočil.
Donald Trump je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini končal v bližnji prihodnosti, pri čemer je dodal, da se je včasih treba boriti nekoliko dlje. Viktor Orban pa je med srečanjem s Trumpom poudaril, da je neenotnost Zahoda vzrok za neuspeh pogajanj o rešitvi konflikta v Ukrajini.
Na vojaškem pogrebu v Izraelu so se stotine žalujočih poslovile od izraelsko-ameriškega vojaka, stotnika Omerja Neutra, čigar posmrtne ostanke so vrnili v okviru premirja med Izraelom in Hamasom. 22-letni vojak, ki se je boril v tanku blizu meje z Gazo, je bil ubit 7. oktobra 2023, njegovo telo pa je Hamas odpeljal v Gazo.
Združene države Amerike razmišljajo o možnosti izgradnje velike vojaške baze na meji med Izraelom in Gazo, kot je navedeno v raziskovalnem poročilu lista "Šomrim". Po nekaterih informacijah naj bi se Izrael s tem strinjal.
Kremelj je opozoril, da bo Rusija ustrezno ukrepala, če bodo Združene države Amerike nadaljevale z jedrskimi poskusi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je to izjavil po tem, ko so ameriški uradniki nakazali na morebitno obnovitev teh poskusov. Sekretar Sveta za nacionalno varnost, Sergej Šojgu, je napovedal pregled izvedljivosti jedrskih poskusov.
Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.
Južna Koreja je sporočila, da je Severna Koreja izstrelila najmanj eno neidentificirano balistično raketo proti svojim vzhodnim vodam. Izstrelitev se je zgodila, medtem ko Severna Koreja stopnjuje testiranja, pogovori z Washingtonom in Seulom pa so prekinjeni. Do izstrelitve je prišlo nekaj dni po obisku Hegsetha.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija skupaj z Rusijo od ZDA zahtevala začasno ukinitev sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS). Sankcije so stopile v veljavo 9. novembra in vplivajo na dobavo plina v Srbijo.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.
Venezuela je izrazila hvaležnost Rusiji za solidarnost in stalno komunikacijo glede ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju. ZDA trdijo, da je njihov cilj boj proti narkotiku, medtem ko Venezuela to vidi kot grožnjo.